Spet je teden naokoli in še dober teden do božiča. Kamorkoli greš te spremljajo lučke, okrašene smrečice, vonj po kuhanem vinu in božično novoletne pesmi. Še v avtu nimaš miru, ker na vseh radijskih postajah med vsemi glasbenimi hiti cingljajo zvončki Božičkovih sani. Ampak preden se prepustite vsemu kičastemu in skomercializiranemu božično novoletnemu praznovanju, si vzemite čas zase in se ozrite vase.
Čeprav je lepo
praznovati konec leta in se srečati s prijatelji, ki jih že lep čas nisi videl,
so mi misli ta teden zahajale povsem v drugo smer. Razmišljala sem predvsem o
tem, kaj mi je to leto prineslo, koliko sem se naučila o sebi in o drugih, v
čem sem napredovala in kje sem delala napake.
Ne glede na vse,
lahko rečem, da je za menoj zanimivo leto. Od iskanja službe, spoznavanja novih
sodelavcev in prijateljev, reševanja problemov v lastni družini do skrbi za
svoje lastne zdravje – tako psihično kot fizično. In čeprav se nisem z vsem
vedno soočila tako kot bi se morala, sem vseeno hvaležna za vso pot, ki sem jo
prehodila v letošnjem letu. Čedalje bolj jasno mi je, da sem se vsa ta leta
ukvarjala z malenkostmi in preveč komplicirala. To, da je življenje mnogo bolj
preprosto kot si mi mislimo, je dejansko resnica. Čeprav to včasih zelo težko
sprejmem – navsezadnje sem obsedena z nadzorom, urniki in odkljukanimi obveznostmi.
Živim v iluziji, da bom tako svoje življenje lahko spravila v red. Pri tem me
tolaži dejstvo, da so marsikateri psihoterapevti prepričani, da je takšno
obnašanje lahko tudi pozitivno. Louise Hay na primer pravi, da je z našim
mentalnim zdravjem enako kot s pospravljanjem hiše: ni važno kje začneš
pospravljati, na koncu je učinek enak – celotna hiša je pospravljena. Jaz sem
se odločila, da začnem s pospravljanjem sobe – nekako bom že napredovala do
tega, da bom začela pospravljati še zaprašene kote svoje zavesti in podzavesti.
Začneš tam, kjer je najbolj enostavno in počasi napreduješ naprej, kajne? Žal
moram reči, da je brisanje prahu veliko lažje kot pa brisanje bolnih vzorcev
obnašanja s svojih možganih. Zakaj za takšne stvari ne obstaja sesalec? Bilo bi
veliko enostavneje. Mogoče nekoč v letu 2545.
Kakorkoli že,
odločila sem se, da bom sprejela to svojo obsedenost kot pozitivno in jo
skušala zmanjšati na normalno stopnjo nadzora. Sicer ne vem, kako bom to
storila, ampak saj imam celo leto še pred seboj, da se naučim.
Za trenutek bom spregledala vse negativne strani
svoje obsedenosti z redom in nadzorom. Vse stvari imajo tudi pozitivno stran,
mar ne? Recimo, načrtovanje urnika za učenje za izpitno obdobje mi je pomagalo,
da sem vse izpite naredila v prvem poskusu. Tako sem lahko uživala v treh
mesecih počitnic in delala preko študentskega servisa. Bila sem tako pridna, da
sem prava brucka postala šele pri zadnjem izpitu v zadnjem letniku. Takrat sem
prvič doživela šok, ko se moje načrtovanje učenja ni izplačalo. Moj profesor se
je odločil, da bo zastavil takšen test, da ga vsaj polovica študentov ne bo
mogla narediti. Prvič se je naredilo, da sem oddala prazen list papirja in po
prvih petih minutah zapustila predavalnico. Bila sem tako jezna na profesorja
in sama nase, da mi ni uspelo. Pritožiti pa se nisem mogla nikamor, ker je bil
profesor hkrati tudi dekan fakultete. Naravnost fantastično. Najbolj smešno pa pri vsem tem pa je, da, ne glede na to, kolikokrat doživim podobne situacije, sem vedno presenečena. Nadzor nad svojim življenjem je sicer možen,
vendar ni popoln. Ne morem nadzorovati vseh okoliščin ali oseb v svojem
življenju. Lahko te preseneti dež sredi mesta, ko je bilo napovedano sonce in
ti posledično nimaš dežnika. Seveda bom takrat na sebi imela premočljive čevlje
in bom cmokala po pločniku kot raca v lužah. Žal ne nosim s seboj rezervnih
nogavic, čeprav se mi včasih zdi, da bi jih morala.
Lahko te preseneti tvoje lastno telo, ki se upira
normalnemu menstrualnemu ciklusu in čakaš celih 40 dni, da pride Teta s
Kravaca. Vmes pa prosiš, ne, bolj rotiš, da nisi slučajno zanosila. Včasih se mi to dogaja en mesec za drugim. Takrat samo majem z glavo in v mislih karam svoje
jajčnike – le kaj sem jim storila, da so se zarotili proti meni? Savina Atai bi
rekla, da v mojem hormonskem sistemu nekaj ne štima. Prav res. Le kako bi
lahko, če po določenem času ni menstruacije, kar ti posledično dvigne kortizol
(stresni hormon) do višav in postavi nevidne blokade v telesu? Takrat se šele
začne prava vojna – tista nevidna vojna v telesu, ki jo jaz sploh ne zaznam.
Ena stran hormonov se prereka z drugo. Ena bi rada prebila zid, ki sem ga jaz
ustvarila s stresom, druga bi ga rada obdržala na mestu. Ko končno zmaga prava
stran, pride olajšanje. Čeprav v obliki močnih krčev in hudega glavobola.
Kakorkoli že,
potrebno bo narediti spremembo. Obdržala bom nekaj seznamov, urnikov in
kvadratkov za kljukice. Prečrtala pa bom vse ostale nepotrebne malenkosti.
Navsezadnje, če bi bilo življenje tako predvidljivo kot si želi moj bolan um,
nebi bilo zanimivo. Niti pol tako zabavno in smešno.
Tako sem se
odločila, da naredim (vsaj upam) še zadnji bolj obširni seznam. Ampak to ne bo
seznam obveznosti, pač pa seznam vsega, kar sem se naučila in izkusila v tem
letu. Samo za v opomin in spodbudo, da bo naslednje leto še boljše.
1. Nobena dieta ne pomaga, če je ne uvedeš v svoje
življenje s pravim namenom. Dva tedenska shujševalna/razstrupljevalna kura je
recimo en takšen primer. Od nje dobiš samo veliko slabo volje, številka na
tehtnici pa se ne spremeni ne glede na to, kolikokrat stopiš nanjo.
2. Neposlušnost glede zdravega prehranjevanja se
prav tako ne izplača. Ne, v resnici ne poznaš svojega telesa tako zelo dobro.
Ne, v resnici ne veš, kaj bi rad – čokolada ni vedno zdravilo za vse.
Vsakoletno ponavljanje takšnih obsesij te pripelje do hudih bolečin v trebuhu
in več urnega ležanja v postelji. Ne čakaj tako dolgo, da te takšne bolečine
pripeljejo do urgence. Ali do poslušanja pridig, da vseh maščob pač ne morem
izločiti ne iz svoje diete ne, iz svojega telesa. Razen, če uživam v
pridelovanju majhnih kamenčkov v žolčniku.
3. Mazohistična naravnanost se prav tako ne izplača
in kaže še na večjo nezrelost. Privede te do takšnega položaja, da se moraš (zdaj
po zdravnikovih priporočilih) držati stroge diete. In ne, nič več sladkega,
slanega, surovega ali pretirano mastnega vse dokler ti ne odstranijo cel
kamnolom v trebuhu.
4. Načrtovanje in nadzor se vedno NE obrestuje. Ne
čakaj vedno na to, da te dohiti bolezen, da bi razmislila o vseh stvareh, ki bi
jih lahko počela, pa jih kar naenkrat ne smeš. Torej popusti, pojdi na jadranje
z neznanci in se ne oziraj na šokiran obraz svojega partnerja. Saj bo prav tako
užival na morju kot ti.
5. Spontanost in sproščenost VEDNO prinaša
najboljša doživetja in izkušnje:
a)
Nepozabno
jadranje
- z ljudmi, ki so deset ali več let starejši od
tebe in na tvojo ogorčenost nesejo več alkohola kot si ga ti v celi srednji
šoli.
- ti omogoča premagovanje lastnih strahov: npr. skok
v 60 m globoko vodo (čeprav ob držanju za lestev jadrnice moliš, da te v nogo
ne ugrizne morski pes), neobremenjeno plavanje v samotnih zalivih (ko ob
ribarjenju spoznaš, da se ribe in ostale morske živali bolj izogibajo tebi kot
pa ti njim).
- ti omogoča, da spoznavaš morski svet kot majhen
otrok: npr. ko prvič vidiš plankton v mesečini, prvič držiš v rokah majhnega
ježka (potem, ko končno premagaš strah in skočiš v vodo polno podobnih
živalskih bodic) in morsko zvezdo (žgičkajo!).
- ti omogoča premagati morsko bolezen: Prvi dan
jadranja si ob premetavanju v vse smeri in močnem vetru želiš, da bi bil lahko
doma v topli postelji in brez vsebine želodca v grlu. Drugi dan je že bolje. Do
konca tedna se že navadiš. Pa alkohol tudi pomaga.
- prinaša boljše stranske učinke kot
alkoholna omamljenost: Ko stopiš na trdna tla, se center za ravnotežje
pobira še ves teden. Takrat imaš vsaj opravičljiv razlog za vrtoglavice,
majanje v vse strani in zaletavanje v vsakega človeka. Če imaš poškodovane
bobniče v ušesu, je učinek še veliko boljši.
- ti omogoča naučiti se sprejemati življenje
takšno kot je - preprosto in nekomplicirano: Povsem naravno je, da cel teden ne
boš srečal glavnika, tako ali tako bo veter opravil svoje. Nič ni lepšega kot
umivanje v morski vodi – tako vsaj dobiš dovolj veliko dozo soli za zadrževanje
tekočine v telesu. Alkohol namreč povzroča dehidracijo. Najlepše izmed vsega pa
je, ko se namiliš na palubi in skočiš v sladkovodno jezero in ob tem pomahaš še
labodom, ki so čisto slučajno priplavali mimo tebe.
- ti omogoči, da se ti uresničijo skrite želje: Na
zadnji dan te, preden pripluješ v marino, lahko pridejo pozdraviti delfini. Na
žalost trenutka ne moreš vedno ujeti v foto objektiv, ampak ali ni bolj
pomembno, da ga v svoj spomin?
b) Nepozaben koncert One republic, ko premagaš
razsodnost lastnih možganov ter jih prepričaš, da vstopnica za koncert ni
predraga. Tako ali tako se denar obrača. Je res važno, kam gre?
c) Nepozabno poletje – ko se nehaš obremenjevati s
tem, kako si boš vse lahko privoščil. Ne pozabi, da imaš ob sebi prijatelje, ki
imajo vikende na morju in da je včasih dovolj, da prineseš kaj za pod zob. Brez nas nebi vase sprejeli nič razen tekočine.
6. Navezuj stike z drugimi ljudmi in ne pozabi na
svoje sorodnike – ne samo, da to koristi tvojemu socialnemu življenju, ampak ti
tudi odpre priložnosti za službo.
7. Izogibaj se opravljanju in kritiziranju – to samo
kvari tvojo podobo, pa tudi tvoj karakter. Nočeš postati zagrenjena od zavisti
in iskanja napak pri drugih ljudeh, kajne? Nasmeh na obraz in zamaške v ušesa –
vseh neumnosti pač ni potrebno poslušati. Ljudje imajo pravico do svojega
mnenja. Imajo pa tudi pravico, da živijo svoje življenje tako, kot si želijo.
8. Naredi odmik od domačih, kadar uničujejo tvoj
notranji mir. Sprejeti moraš, da moraš najprej poskrbeti zase in se šele nato
ukvarjati s problemi ostalih družinskih članov. Nebi rada, da bi spet zbolela
od nepotrebnega stresa, kajne? Torej ostani iskrena do sebe, povej, kar čutiš
in se ne oziraj na odzive svojih bližnjih. Sprva ne bodo razumeli, sčasoma pa
bodo sprejeli, da si samo naredila nekaj, kar je bilo dobro zate. Nazadnje se
ti bodo še opravičili za svoje nesprejemljivo obnašanje.
9. Potrebno je veliko dela na sebi – tako fizično
kot psihično. Saj veš, predelovanje bolnih in škodljivih vzorcev obnašanja, meditacija,
redna telovadba in podobno. Ko se osredotočiš nase in na svoje zdravje, postaneš
bolj zadovoljen sam s seboj. Torej vzemi v roko kakšno knjigo o pozitivnih
afirmacijah, napadi svojo podzavest in jo prisili k spremembam. Nič ni lepšega
kot prebuditi se z nasmehom na obrazu in ugotoviti, da si srečen samo zato, ker
si živ.
10. Sprejmi, da določeni ljudje v tvojem življenju
pridejo in odidejo. Čeprav jih je težko spustiti s svojega življenja. Kdor se preveč oklepa ljudi okoli sebe, pozablja nase in povzroči, da
ga strah pred izgubo in osamljenostjo povsem uniči.
11. Občutek sreče in zadovoljstva si lahko ustvariš
samo ti sama. Ne, pri tem ne pomaga velika škatla čokoladnih piškotov ali
klicanje svojih prijateljev, da podpirajo tvoje samosmiljenje. Dvigni glavo, ne
bodi žalostna in pojdi na sprehod. Riši, piši zgodbe, nauči se novih
kulinaričnih specialitet – čeprav bo to mogoče samo peka kruha. In ne, sploh ni
tako težko kot izgleda.
12. Bodi dosledna in disciplinirana. Ko se odločiš
določeno stvar narediti, jo izpelji do konca. Tako ne boš imela kup
nedokončanih slik, na pol napisanih zgodb in dolg seznam neuresničenih želja.
13. Bodi prijazna do sebe in ne obtožuj se za vsako
malenkost – življenje ima polno ovinkov. In ne pojavijo se vedno zato, ker smo
mi česa krivi. Tam so samo zato, da za trenutek zmanjšamo hitrost in ocenimo
situacijo, v kateri smo se znašli. Ko prideš do spoznanja, zakaj zavijaš v
določeno smer, se z novimi izkušnjami podaš naprej. Saj veš, življenje je samo
en neskončen krog učenja.
14. Vzemi si čas za svojo družino in prijatelje – ne
samo, da so dobra družba in te do onemoglosti nasmejejo, ampak se od njih tudi
ogromno naučiš. Najboljše pri vsem tem pa je, da te najbolj osrečujejo takrat,
ko ti osrečuješ njih.
15. Razmisli o svojih željah in ciljih – tako ali
tako ne bo nič, kar narediš v skladu s pričakovanji in željami ostalih. Zakaj
bi se torej trudila jim ugoditi? Ostani samosvoja, drugačna in enkrat za
spremembo izpolni svoja pričakovanja do sebe! Občutek je osvobajajoč!
16. Priznaj si že enkrat, da Višja sila obstaja. V
življenju si že doživela dovolj stvari, da veš, da te nekdo vedno spremlja in
čuva. Torej prepusti nekaj nadzora tudi njej, pa bo tvoje življenje veliko
lepše.
17.
Neguj otroka v sebi – Ja, to pomeni, da še vedno
lahko kupuješ kinder jajčke in zbiraš igračke (Pa čeprav samo zato, ker jih v
otroštvu nisi mogla. In ne, ne izgovarjaj se, da to delaš za svojo nečakinjo –
že tako ali tako ima dovolj igrač.) Ja, to pomeni, da lahko še naprej poješ v
avtu navkljub vprašujočim pogledom ostalih sovoznikov pred semaforjem. Kdo pa
je lahko povsem neodziven, ko sliši komad Robina Schulza Sun goes down?!
18.
Nauči se nečesa novega:
a) Npr. naučiti se kvačkati ima več prednosti:
treniraš svojo potrpežljivost vsakič, ko ti uidejo zanke; pa tudi svojo
umirjenost. Takrat sta pomembna samo tvoja mirna roka, kvačka in nit. Kdo ima
čas razmišljati o čem drugem, če je pa potrebno šteti zanke?
b) Pojdi na delavnice Savine Atai. Nič ni
lepšega kot preživeti dan v družbi žensk, ki znajo skrbeti zase. Za naslednje
leto pa zberi dovolj denarja, da si boš lahko privoščila Šolo superživil.
Obsedenost s hrano lahko preusmeriš v zdrav življenjski slog.
19. Sprejmi nove izzive in nehaj se prerekati sama s
seboj, da nečesa ne zmoreš. Dokler ne poskusiš, ne veš. Tako lahko ugotoviš, da
dejansko uživaš v vodenju in načrtovanju mladinskega tabora. Sploh ko spoznaš,
kako so otroci in sodelavci uživali v tvoji družbi.
20.
V naslednjem letu se drži naslednjih pravil:
Ljubi
do onemoglosti. Najprej samo sebe in svoje življenje, nato še vse ostalo.
Ne
vdaj se občutkom strahu – vse lahko narediš, če se tako odločiš.
Smej
se – resnično drži, da je smeh pol zdravja. Obstaja pozitiven hormon in
negativen (stresni) hormon. Prvi ti ohranja zdravje, drugi ti ga uničuje. Mislim,
da si v letošnjem letu imela dovolj zdravnikov in bolnice za nekaj časa.
Okleni
se svoje Višje sile – ta te vedno sreča na pol poti, če ji znaš prepuščati
svoje življenje. Torej, pol naredi ti, pol bo pa ona.